Pogosto se zgodi, da se v življenju nekaj lotimo in po parih neuspelih poskusih radi rečemo: »Ne ni mogoče, sem že poskusil in ni možno.« Mogoče nam bo zgodba v nadaljevanju odprla obzorje.

Morska biologinja se je odločila narediti test z morskim psom, in sicer je v akvarij postavila male ribice in noter v isti akvarij spustila morskega psa. Pričakovano je morski pes pojedel vse ribici. Ko je to nekajkrat ponovila, se je odločila, da bo med ribice in morskega psa postavila nevidno, prozorno pregrado. Tako, da je morski pes lahko videl vse ribice, do njih pa ni mogel zaradi pregrade. Pregrado je pustila en mesec.

Po mesecu dni, ko se je morski pes zaletaval v to steno, da bi prišel do ribic, je vendarle obupal. Lahko bi rekla, da se mu je usidralo prepričanje, da ko hoče do ribic, to boli, ker je pregrada. Ko je biologinja to videla, je  s poskusom nadaljevala. Odstranila je nevidno pregrado in opazovala morskega psa. Kljub temu, da pregrade ni bilo več, se morski pes ni več dotaknil ribic. Kot da bi obupal, kot da bi ga prestrašilo da bo bolelo, če se jim bo preveč približal.

Nas to na kaj spominja? Seveda tako je tudi z nami, če v življenju nekajkrat poskusimo, pa nam ne uspe, si zasidramo prepričanje, da nam ni dano in da nam itak ne bo uspelo. Kaj pa če bi poskusili ponovno? Mogoče se je tudi pri nas umaknila navidezna ovira. Kaj pa če nam je sedaj popolnoma odprta naša pot? Res ne bi še enkrat poskusili? V vztrajnosti je uspeh. Le malo ljudem uspe prvič. Vendar tisti, kateri poskusijo večkrat in so vztrajni imajo zagotovljen uspeh.