Velikokrat opazujem pare, kako nastaja prepir zaradi slabe, nepopolne komunikacije. Bila sem priča enemu takemu primeru v teh dneh.

Družini se je dopust na morju iztekel in prišel je zadnji dan, ki so ga hiteli izkoristiti, preden se dokončno poslovijo. Mož je ženo vprašal kdaj načrtuje odhod in ona mu odgovori: »Proti večeru bi bilo dobro, da bi odrinili.« Tako jim je ostalo še kar nekaj časa, da so se z otroki na plaži še noro zabavali, plavali in se veselo smejali. Ko je ura počasi zapuščala šesto, je žena v glavi že pakirala, načrtovala točno kje se bo lotila, da česa ne pozabi in skoraj bi že rekla možu, da pospravijo brisače, ko je ta veselo rekel otrokom: «Ajd, še zadnjič v morje« in se veselo vrgel v morje. Otrokom seveda ni bilo treba dvakrat reči. Ko da ga ne bi videli nikoli več, sta oba veselo stekla za njim. V ženi pa se je takrat tepla jeza, užaljenost in prizadetost. Kako ji je lahko to naredil, saj so bili vendarle zmenjeni, da gredo ob tej uri gor, da začnejo pakirat. Ko so vsi razigrani prišli iz vode, je seveda užaljeno rekla možu, kako zelo je nesramen. Kako je lahko še otroke znorel, ko pa so bili zmenjeni. Zdaj ko so vsi mokri ne morejo gor do apartmaja. Skoraj v joku je pripomnila, da je mislila, da bodo ob taki uri že na poti. Bila je res užaljena in prizadeta in to je prenesla tudi na družino. Ta vesel razigran del družine je kmalu gledal vsak k sebi in nemo opazoval mamo, ženo, kako zelo je slabe volje.

Ko sem jaz še nekaj časa opazovala to družino, sem videla celotno sliko in takoj prepoznala težavo tega spora. Nahajal se je v besedi proti večeru bi šli domov. Vsak od partnerjev si je zamislil drugo uro v pomenu te besede. Žena je v glavi planirala takoj po šesti uri, mož pa je besedo proti večeru razumel, ko se že sonce skrije in se mrači, torej ura osem. Torej kdo je kriv za ta spor med partnerjema? Verjetno nihče, samo v komunikaciji je bil problem. Velikokrat se tudi nam zgodi podobno. Me ženske si v glavi zamislimo celotno sliko nečesa, možu povemo pa le delno. In težava je tu. Meni je mož velikokrat rekel, da ne vidi v mojo glavo kaj vse sem si zamislila, če tega ne povem na glas.  Velikokrat slišim ženske reči, ko se družina ali pa celo partnerja sama vračata iz kakega izleta: »sem mislila/upala, da se bo kje ustavil, da bomo kaj pojedli ali popili, pa je kar vozil do doma.« Ja, tudi meni se je to že zgodilo, dokler nisva razčistila z možem to, da ko meni nekaj pride na misel, to tudi na glas povem in enako pričakujem od njega. Kaj se nahaja v njegovi ali njeni glavi nihče ne more vedeti.